Ura je premaknjena in tudi mi smo se premaknili v Porto. Drugo največje mesto na Portugalskem je prestolnica njenega severnega dela. Mesto je malo večje od Ljubljane. V preteklosti je bil Porto Portugalsko središče za osvajanje sveta, zato je bil večkrat tarča napadov in se ga je prijelo ime 'nepremagljivi'. Končno smo dobili boljšega vodnika Leandra, ki je tako kot naš profesor geograf in zgodovinar. V mesto smo vstopili mimo razburkanega morja. Sprva smo se podali na razgledno točko, nato pa smo imeli prosti čas v centru mesta. Ogledali smo si znamenito knjigarno Livraro Lello, v kateri je J.K. Rowling, avtorica Harryja Potterja, dobila navdih za pisanje teh romanov. Videli smo tudi Duhovniško cerkev z najvišjim stolpom, visokim 75 m. Pot smo nadaljevali mimo železniške postaje, notranjost katere je olepšana z modrimi ploščicami. Spustili smo se do stolnice, najstarejše zgradbe v mestu, ki kraljuje nad njim. Potem smo prečkali reko Duero, preko mostu Ludvika I. Veličasten most meri v dolžino 385 m in prečka reko na višini 45 m. Prišli smo v predmestje Vila Nova de Gaia, svetovno znano po vinu portovcu. Pridelujejo ga ob zgornjem toku reke Duero, a je dobilo svoje ime po pristanišču, iz katerega so ga izvažali v Anglijo. Da se ne bi pokvarilo, so razvili posebno recepturo, po kateri je delno zoreno in obogateno z žganjem. Še najbolj spominja na teranov liker. Leandro nam je potem dal prosto za kosilo in naša skupina se je odločila, da gremo mi po svoje. Znova smo prečkali reko in odšli na izliv mestne kloake. Ta je vir hrane za množico lačnih vretenčarjev, blizu pol metra velikih sivih rib. Poiskali smo rojstno hišo kraljevega princa Henrika Pomorščaka, pionirja portugalskega pomorstva. Na naše presenečenje ni bilo vstopnine, ker je bila nedelja. Za konec smo poiskali še cerkev Svete Klare, katere dih jemajoča notranjost je pozlačena z okoli 200 kg brazilskega zlata. Z zelo pospešenim korakom smo se vrnili k skupini in se skupaj vrnili v Brago. Del skupine se je udeležil še večerne maše v bližnji cerkvi.
