Obrigado Portugal!

 Profesor nas je zbudil, ko smo vsi še spali. Preoblekli smo se iz pižam in se odpravili še na zadnji zajtrk. Če vas zanima, smo vseh 14 dni imeli isti zajtrk. Nato je sledilo pakiranje in zadnje nakupovanje spominkov ter zadnja kava. Danes smo imeli v hotelu tudi kosilo, ki ni čisto nič drugačno od večerje. Torej, riž. Zaprli smo kovčke in se poslovili od hostla. S kombijem smo se odpeljali do letališča v Portu, se prijavili ter se sprehodili po trgovinicah. Ob 16.25 smo vzleteli in se poslovili od Portugalske. Po pristanku smo počakali na naš prevoz in sedaj se srečno peljemo proti domu, polni lepih spominov in z nekaj novimi izkušnjami. Adeus! 

Zadnji dnevi v Bragi

 Nedeljo in ponedeljek smo preživeli v Bragi, kjer smo se večinoma učili in ob večerih družili. V nedeljo smo se odpravili na družinsko kosilo brez ata Smrka, ki je raje v parku pil pivo in zobal čips. V ponedeljek smo se odpravili na Jezusov razgledni stolp in uživali še ob zadnjem sončnem zahodu, pred tem pa smo v mestnem parku nabrali (beri: rabutali) mandarine. 

Rabutanje v Lizboni in odpustek v Fatimi

 Zgodnje dobro jutro! Danes so bile budilke že kar zgodnje, saj nas je avtobus pobral že ob petih. Skupaj z Romuni, Bolgari in Čehi smo se odpravili v Lizbono, ki nas je pričakala v prekrasnem sončnem jutru. Prišli smo ob 9.30, kjer smo si najprej ogledali Belem. Izlet smo začeli z ogledom samostana svetega Hieronima. Gre za veličasten samostan, v katerem je pokopan tudi Vasco da Gama, mož, ki je prvi priplul v Indijo okrog Afrike. Sledil je ogled spomenika, namenjenega portugalskim osvajalcem sveta, pisateljem, slikarjem ter drugim. Blizu spomenika stoji Belemski stolp, ki je bil namenjen obrambi in je pozdravljal prihajajoče pomorščake. Kasneje je bil zapor, sedaj pa je muzej, ki je trenutno zaprt zaradi covida. Leandro nas je popeljal v središče Lizbone, slikovite prestolnice Portugalske, ki kot Rim stoji na sedmih gričih. Začeli smo na trgovskem trgu, ki je obdan z rumenim kraljevim dvorcem in ovenčen s spomenikom kralja Janeza IV. Ta je s svojim ministrom Markizom Pombalom po potresu 1755 obogatil Lizbono z urbanistično zasnovano mestno četrtjo Baixa. Po promenadni cesti, ki jo prečka več pravokotnik ulic, smo obiskali najprej trgovski center, kjer smo imeli čas za malico in stranišče. Mi pa smo ta čas izkoristili za obisk razgledne točke na Dvigalu svete Juste. Kupili smo si ocvrte, s sirom nadevane bakalarjeve žličnike. Preostali del mesta smo si ogledali pod vodstvom Leandra, kjer smo imeli rahle zaplete z zadihanimi in izgubljenimi Romuni. Ogledali smo si Alfamo, prizorišče izvirne portugalske glasbene zvrsti fado, bluzu podobne glasbe, ki se predvaja ob čarobnih večerih po tamkajšnjih krčmah. Povzpeli smo se do Gradu svetega Jurija, kjer smo rabutali mandarine. Po ogledu vseh najpomembnejših točk v mestu smo se z enourno zamudo odpeljali v Fatimo. Svetovno znano svetišče Marijinega prikazovanja nas je pričakalo v večernem mraku. Ogromni trg, večji od Trga svetega Petra v Vatikanu obdajata stara in nova bazilika. V prvi so pokopani očividci Jacinda, Frančišek in Lucija, v drugi pa je največji mozaik slovenskega mozaičarja patra Marka Ivana Rupnika. Na robu trga stoji majhna kapelica z drevesom prikazanja, ob kateri je potekala maša, ob njej pa stoji ognjišče, kjer verniki kurijo voščene organe z željo po ozdravitvi. Za Živo žal nismo našli hrbtenice. Sledila je večerja s portugalsko klasiko: piščanec, riž in pomfri. Po dolgi vožnji smo se vrnili v hotel v poznih nočnih urah in popadali v postelje. 

Zadnji delovni dan

 Prišel je petek, s tem pa tudi naš zadnji delovni dan. Prva skupina je naredila kar veliko razmazov in sicer okoli 90. Potem pa je sledilo običajno delo; pomivanje in zlaganje kozarčkov. Druga skupina je pripravljala plastenke za teren, ovila štedilnika in polico z aluminijevo folijo ter razporedila in pospravila pipete. Če smo iskreni, smo od laboratorijskega dela pričakovali malo več. Prva skupina se je po zaključenem delu odpravila v nakupovalno središče v Bragi, druga skupina pa je odšla na zelo dobre hamburgerje pred delom. Popoldne smo spet preživeli med šolskimi knjigami, večer pa nas je presenetil. Skupaj z Romuni, Madžari in Slovenci smo se zbrali v dvorani, kjer so nam podelili Erasmus+ certifikate. Za konec smo poslušali še operno petje. Po koncu podelitev so nas odpeljali na večerjo, kjer smo se še malo podružili. Po večerji smo se odpravili zgodaj spat, saj smo bili v pričakovanju zgodnjega jutra in novega zanimivega dne. 

Ime mu je Miguel

 Prva skupina je opustila excelove tabele in končno začela s pravim laboratorijskim delom. Sprva smo odmerili vzorce vode in jih pripravili za nadaljno analizo. Nato smo naredili kar nekaj razmazov na različna gojišča, za konec pa smo pomivali posodo. Druga skupina se je pred delom odpravila na sushi, po kosilu pa so nadaljevali s pomivanjem in pripravo plastenk za nove vzorce vode, za konec pa so se posladkali z excelovimi tabelami. 

Za piko na i pa je Živo začel osvajati 15 letni fantek iz menze, ki ji streže solato. 

Na zahodu nič novega

Že drugi dan pridobivamo na kreposti. Krepi se nam vztrajnost in trpežnost, ob tem pa se excelove tabele polnijo. Druga skupina pa je imela srečo in se malce izognila excelu. Končno so pridobili nekaj novih izkušenj v laboratoriju, saj so začeli z analizami vode iz raznih urbanih virov. Merili so pH in prevodnost vode s prej še nepreizkušenimi instrumenti v šolskem laboratoriju. Laura in Silvija sta nadaljevali z excelom, Jaka pa je pripravljal nove vzorce vode. Popoldne smo spet porabili za učenje, po pisanju blogu pa se bomo podružili in poigrali s kartami v hotelski dnevni sobi.

Excelov dan

Po dolgi noči smo se prebudili v nov delovni dan. Prva skupina je delo začela ob 9 uri, zares pa se je delo pričelo ob 9:45. Delo je bilo 'zelo zanimivo', saj smo do 12:30 prepisovali rezultate analiz v excelove tabele. Naše delo je nadaljevala tudi druga skupina. Nekateri smo se odpravili na sushi, drugi pa v McDonald's. Čez dan smo se učili, počivali, brali itd. 'Veselimo' se novega delovnega dneva.